»Kdo so tisti pacienti, ki želijo priti do osebnega zdravnika, a ne morejo. Kdo so tujci, ki nimajo potrebe po osebnem zdravniku pri nas, ti ne morejo biti neopredeljeni. Največja kategorija so mladi od 20 do 40 let, ki osebnega zdravnika pravzaprav ne potrebujejo, bodo pa potrebovali zdravstveno storitev, ko jo bodo potrebovali. Tudi ti ne morejo biti neopredeljeni.«
»Vsak pacient, ki pride v ambulanto mora dobiti popolnoma enako storitev, kot če bi prišel k svojemu osebnemu izbranemu zdravniku, specialistu družinske medicine. Pod ta standard ne bomo šli.«
»Dogodek, zaposlitev dveh zdravnic, ki bi lahko pomenil neko pozitivno dogajanje, se je sprevrgel v bitko pacientov, ki izražajo svojo stisko zato, da si lahko izberejo svojega zdravnika.«
»S kričanjem na ulicah, z nesposobnostjo organiziranja normalnega vpisovanja k osebnim zdravnikom, z obtoževanjem manjšine zdravnikov, da so dvoživke, da koncesionarji niso del javnega sistema, da zdravstvo ni po meri bolnika, temveč dobičkonosnih koncesionarjev, z ustvarjanjem izrednih razmer strašimo ljudi.«
»Najbolj me veseli dejstvo, da so predstavniki zveze organizacije pacientov razumeli, da se zadeve rešujejo za mizo, s komunikacijo. Z iskanjem rešitev, ne s pozivanjem k stavki, ne s pozivanjem k uporu, ne s pozivanjem k neposlušnosti ali nepokorščini, da ne govorim o kakšnih drugih ekscesih.«
»Nekdo, ki se tako zelo zgraža nad honorarjem, ki je predviden za delo v ambulantah za neopredeljene, je za delo za pripravo sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju dobil v osmih do devetih mesecih dela v letu 2017 20.000 evrov neto za 570 ur opravljenega svetovalnega dela – brez izdelka.«
»Ko se v drugih mestih in bolnišnicah pojavijo težave, jih rešujejo takoj, odzovejo se, spremenijo organizacijo dela v urgentnih centrih, ZD prilagodi ekipe. Nekateri že imajo t. i. ambulante za neopredeljene, med sabo se pokrijejo. V Ljubljani žal ni tako in danes pač imamo v urgentnem centru v Ljubljani stanje, kakršno pač je, še bolj pa izstopa stanje v ZD-ju Ljubljana.«
»To vprašanje je treba zastaviti županu, bolj kot njemu pa mestnemu svetu občine Ljubljana, da o tem opravi temeljito razpravo in da se svetniki odločijo, kaj bi direktorica ZD-ja v tem trenutku morala narediti. To je edino mesto demokratične objektivne razprave.«